THE JOY OF PIGS
Že dalj časa razmišljam o svojem hinavskem odnosu do živali.
Vsa ta dvojna morala, ko na eni strani obožujem svoje hišne ljubljenčke in jih kujem v nebo na drugi strani pa plačujem nekomu, da “prideluje” meso za moje krvi željne dneve? Na bruhanje mi gre. Ne morem več gledat kako sem sam del stroja za ubijanje in predvsem MUČENJE nič hudega slutečih živih bitij ki živijo v kletkah, ki jim ne omogočajo niti toliko, da bi se v njih normalno obračale. Prvič, ko reveži zagledajo nebo je žal tudi zadnjič, ker so na poti v klavnico.
Klanje traja že dolgo. Predolgo.
Včasih je bilo vseeno malo drugače. Živali so se gibale prosto (veliko je bilo lova v divjini) oz. živele na kmetijah v veliko boljših pogojih kot danes.
Morala pa taka. Ko tako razmišljam mi je pravzaprav jasno zakaj je na svetu toliko sranja. Kar seješ – to žanješ. Ne more bit drugače.
Zato danes začnem kar pri sebi. To je verjetno tako edino kar lahko naredim. OK, z današnjim dnem se dokončno odpovedujem svinjskemu in govejemu mesu. To izjavljam javno in GLASNO!1
OPOZORILO: Tega nisem napisal, da bi komur koli pamet solil. To je zgolj moje osebno stališče. Komentarji v smislu: tudi solata je živo bitje niso zaželeni. Hvala!
- Ko sem prejle na to temo kruzal po spletu sem odkril www.goveg.com, kjer so zadeve še bolj podrobno predstavljene. [↩]
Bravo!
Odlično povedano in dobra sprejeta odločitev! Sam sem že 4 leta vegetarijanec in leto dni veganec, pa se nisem še nikoli tako dobro počutil, kot se prav zdaj – tudi zaradi občutka, da z kupovanjem mesa ne sodelujem več pri masakru (etični in ekološki problem masovne živinoreje).
Še enkrat bravo!
Hvala Matjaž! Sem se že bal, da sem edini. ;)
Twitter: Sashasi
23 October 2008 at 16:13 Permalink