Prava italijanska mesna lazanja
Pred kakim letom sem z zanimanjem iskal klasično, tradicionalno recepturo za italijansko mesno lazanjo. Na moje presenečenje, sem jo našel (kako bizarno) na škatli lazanja testenin Barilla in ko sem zadevo preizkusil še v praksi se mi je potrdila slutnja, da je recept resnično fantastičen. Kljub dejstvu, da to italijansko jed ponujajo skoraj v vsaki tretje razredni italijanski restavraciji sem prepričan, da je jed ravno zaradi tega izgubila na svoji vrednosti in ceni. Seveda je veliko lažje enostavno odkorakati v gostilno in si stvar naročiti, sem pa prepričan, da bodo vsi, ki se bodo spustili v to avanturo, na koncu bogato poplačani.
POTREBUJEMO (za 6 – 8 oseb)
1 paket Barilla lazanje 500 g (no pre-cooking)
450 g mešanega mletega mesa
200 g paradižnikove omake iz češnjevih paradižnikov
100 g svežih šampinjonov
75 g na trakove narezanih olupljenih pečenih paprik
50 g masla
50 g korenja
50 g čebule
50 g naribanega parmezana
40 g mladih bučk
25 g paradižnikove mezge
25 g deviškega olivnega olja
1,5 litra zelenjavne juhe (pripravi iz kocke)
1 strok česna
1 kozarec suhega belega vina
sol in poper
Za bešamel omako:
1 liter mleka
45 g masla
45 g mehke moke
nekaj nastrganega muškatnega oreščka
PRIPRAVA OMAKE
V vroči kozici na olivnem olju za nekaj trenutkov popražimo celi strok česna, dodamo na drobno sesekljano čebulo in korenček in spet vse skupaj popražimo nekaj minut. Dodamo sveže, dišeče mešano mleto meso (svinjina in govedina) ter pražimo na najvišji temperaturi nadaljnjih pet do deset minut oz. dokler ne postane lepe rjave barve. Zalijemo s kozarcem belega suhega vina, premešamo ter pustimo, da vino do konca povre. Dodamo sveže narezane šampinjone, paradižnikovo mezgo, papriko in zalijemo z 1,5 litra zelenjavne juhe. Kuhamo približno eno uro pri odrti posodi na blagem ognju. Omaka se bo v tem času nekoliko zgostila. (če boste zelenjavno juho pripravili iz zelenjavnih kock, omake ne rabite soliti)
Omaka se bo kuhala, mi pa se spravimo k pripravi bešamela.
BEŠAMEL
Zavrimo liter mleka in pazimo, da nam ne gre preko ali ga ne prižgemo. Posebej stopimo 45 g masla ter mu dodamo 45 g moke. Premešamo, da se vse skupaj dobro veže in na rahlo popražimo. S stepalko pripravljeno maslo vmešamo v vroče mleko in ga z metlico mešamo tako dolgo, da mleko ponovno narahlo zavre in se zgosti. Odmaknemo z ognja, dodamo ščepec soli in nekaj naribanega muškatnega oreščka.
Pekač bogato namažemo s preostankom masla. Osebno nisem zagovornik “light” kuhanja in zgražanja na račun vsebnosti masla, špeha in podobnih naravnih dobrot. Če želite hujšati, pač jejte manj in obroke kombinirajte z več sveže nepredelane zelenjave in sadja. Lahko pa maslo tudi zamenjate z nekaj žlicami oljčnega olja. Tudi prav!
NAZAJ K OMAKI
Omaki po preteku ene ure dodamo češnjeve paradižnike in na trakove narezane bučke. Pustimo še nekaj minut povreti in kasneje pokrito odstavimo iz plina. Nastala omaka mora biti srednje gosta in če ni jo na ognju pustite odkrito vreti tako dolgo, da bo odvečna tekočina povrela. Kuho lahko podaljšate tudi do pol ure.
ZLAGANJE LAZANJE
Ko imamo vse sestavine pripravljene (mesna omaka, bešamel) se lotimo zlaganja lazanje. V pekač kot prvo vlijemo zajemalko ali dve bešamela ter nekaj žlic mesne omake. Dodamo liste testenin tako, da prekrijemo pekač in vendar se ne rabimo sekirat, če bodo kje ne pokrita mesta.
Nato testenine prekrijemo z mesno omako in zajemalko bešamela, ter vse skupaj nekoliko razmažemo. Potresemo z naribanim parmezanom. Ta postopek ponavljamo tako dolgo, da porabimo vse sestavine in pazimo, da na koncu končamo z mesno-bešamelno-parmezan kombinacijo, pa tudi, če nam na koncu ostane nekaj listov testenin za naslednjič.
Tako pripravljena lazanja lahko tudi nekaj ur v hladilniku ali pozimi na oknu počaka na pravi trenutek za peko. Pečico, ko se za to odločimo segrejemo na 200 stopinj Celzija in lazanjo pečemo približno 20 minut. Če je le možno, uporabimo ventilator.
REZULTAT
Ko boste lazanjo vzeli iz pečice bo izgledala božansko in v trenutku boste pozabili na ves trud, ki ste ga vložili v pripravo. Vsi prisotni, bodo z veseljem pomili goro posode namesto vas.
NOVO! NATISNI VERZIJA
VIDEO PREZENTACIJA
(za vse, ki si želite pri izdelavi ogledati pravega italijanskega mojstra)
Mmmm, krasno.
Zanima me samo nekaj, se ti kdaj zgodi, da se ti spodaj lazanja prime na pekač?
Pekač, ki ga uporabim mora zmeraj bit popolnoma suh in če je litoželezen ali s kakega drugega “težkega” materijala, ga je dobro pred samim nalaganjem postavit za kakih 5 minut v res vročo pečico, da se malo prekuri. Potem se ti stvar, če boš upošteval še napotek, da kot prvo po dnu vliješ nekaj omake, stvar zagotovo ne bo prijela.
Znalo bi se mogoče prijet, če si kot prvo naložil testenine. Sam nikoli nisem imel teh problemov.
Hvala za komentar! :)
Twitter: sashasi
8 March 2009 at 11:18 Permalink
SLASTNO! :)
@Sashasi
Pri nas doma imamo pekač iz neke ognjevarne keramike. Ko bomo naslednjič delali lazanje, bomo ravnali po tvojem navodilu. Ti sporočim, kako bo šlo. ;)
Še nekaj… nekje sem prebral, da je po peki dobro postaviti pekač na neko hladno podlago in pred rezanjem oz. jemanjem lazanje iz pekača počakati kakšnih 5 min. Kaj veš o tem?
@BraneM
Ta postopek, še najbolj velja za litoželezne posode. Jaz ga sicer uporabljam tudi preventivno pri drugih kovinskih materialih. Za ognjevarno keramiko ne bi vedel kako se bo na proces odzvala, vendar mislim, da bi znalo delovat. Pazi le, da ne postaviš preveč hladne posode v preveč vročo peč, da ne bi zaradi prevelike temperaturne razlike prišlo do pokanja. Bodi previden, keramika je kljub temu, da je ognjevarna še zmeraj bolj občutljiva na nenadne temperaturne spremembe. (poizkusi zelo vročo posodo o. keramiko potopit v zelo hladno vodo)
Vsekakor naj bo pekač popolnoma suh, rahlo ga namaži z tanko plastjo olja in ga postavi v hladno pečico. Pečico vklopi in ko bo začelo smrdet vzemi pekač ven, pa ne rabiš zdaj pretiravat, toliko da za vonjaš tisto neprijetnost. Vzemi ven, naj se malo ohladi in potem delaj dalje.
Lazanja je zmeraj najboljša, če jo začneš rezat kake pol ure po končani peki. Finta je ta, da se spodnje plasti, ki so se mogoče tudi malo prijele, pod vplivom vlažnega, vročega kondenza odstopijo in tudi plasti se nekoliko zaradi sira med sabo vežejo. Tako, da … splača se počakat, kakih 30. minut, če vzdržiš seveda. :)
Twitter: sashasi
11 March 2009 at 19:22 Permalink
Samo še nekaj… če čakaš 30 min. se lazanja že shladi?!
Tak je. Osebno nimam rad preveč vrelih jedi niti kot takšne niso najbolj zdrave in po drugi strani, če boš lazanjo pustil v pekaču (sploh pa, če bo to tako kot v tvojem primeru ognjevarna keramika) in jo boš (to sem pozabil) pokril z malo alu folije, da se po vrhu ne bo izsušila bo v topli kuhinji tudi po pol ure še zmeraj precej topla. Takšno imam jaz najraje, tebi pa priporočam, da jo v pekaču, pokrito pustiš vsaj deset minut, da se sestavine malo umirijo in še dodatno prepojijo. Boš videl kako jo boš veliko lažje rezal in porcioniral.
PS Ne pozabit, da je pa jed treba postavit na tople-vroče krožnike! Čas, ko ti lazanjica počiva odzunaj lahko izkoristiš prav za to, da krožnike postaviš v od prej vročo pečico in jih v njej fajn ogreješ.
Če te še kaj zanima sem seveda še zmeraj na voljo in se nadvse veselim vsakega tvojega odziva! :)
Twitter: sashasi
18 March 2009 at 19:00 Permalink
Hvala za recept.
To definitivno je alfa&omega recepture. Seveda, da ima vsak mojster svoje skrivnosti, ampak, če želiš zadevo poizkusit v originalni obliki, potem je to to. Priporočam! :)
Twitter: Sashasi
5 July 2009 at 20:36 Permalink