Category Archives: Zanimivosti

Ladijski pod ni samo lesena obloga

Vsi poznamo ladijski pod kot leseno oblogo, ki jo v veliki večini primerov vidimo na tleh v starejših hišah. Na https://www.valles.si/kmecki-pod-ladijski-pod lahko vidite čudovit ladijski pod, ki ga lahko uporabite za popestritev vaše hiše, stanovanja ali vikenda. Vendar pa pod tem imenom poznamo tudi nekaj drugega, in sicer se tako imenuje zares izvrstna sladica, katere izgled spominja na ladijski pod. Oziroma – lahko spominja, če se malo potrudite. In kako gre recept? Vse je zelo enostavno, le pri zadnjem delu se boste morali malo potruditi.

ladijski pod

Za začetek je potrebno le speči vaš najljubši biskvit – lahko je navaden. Čokoladen, orehov, lešnikov – kakor vam je ljubše. Pomembno pri tem delu je le to, da ga spečete v kvadratnem pekaču, saj bo lahko le tako končni izdelek spominjal na ladijski pod. Biskvit specite po navodilih in ga ohladite. Ko je ohlajen, vzemite kuhalnico in s tanjšim (ovalnim) delom zbadajte v biskvit – lahko delate enakomerno oddaljene luknjice, lahko pa jih naredite poljubno, vendar ne pretiravajte, da jih ne bo preveč. Za biskvit velikosti 20×30 cm bo dovolj od 12 do 16 luknjic. Ko s tem zaključite, pripravite vašo najljubšo kremo za biskvit in jo polijte po biskvitu. Tudi tu ni pomembno, kakšna je ta krema – čokoladna, vanilijeva, jagodna, borovničeva, … In sedaj še del, ki izgleda kot ladijski pod. Nad paro stopite 200 g sladkorja zmešanega z beljaki treh jajc. Mešajte nad paro toliko časa, da se sladkor popolnoma stopi, nato pa zmes prestavite v samostoječi električni mešalnik in mešajte pri največji hitrosti približno 10 minut, da dobite gladko, svileno belo zmes. Zmes prenesite na kremo in jo pogladite po dolgem, vmes pa lahko tu in tam naredite odtis okroglega kozarca (kar bo kasneje izgledalo kot grča, ki jo ima ladijski pod). Ostane vam le še to, da v roke vzamete brener in se z njim ‘sprehodite’ po vrhu nastalega kolača, da se izpostavljeni deli obarvajo rjavo in vaša misija je končana!

Kako poteka vpis na fakulteto?

Bolj ko se bližajo spomladanski dnevi, bolj se bliža dan za vpis na fakulteto. Dijaki ob tem čutijo rahlo napetost in živčnost, saj se je potrebno odločiti na katero fakulteto se bodo vpisali. Vpis na fakulteto ni enostavna stvar, saj se nekako odločaš, kaj bi rad v življenju počel. Ali pri osemnajstih letih pravzaprav veš kaj bi rad počel do konca svojega življenja, kakšen poklic ti je pisan na kožo in kakšno fakulteto bi z veseljem obiskoval? Mislim da je večinski odgovor NE in da, ta odločitev ni čisto enostavna.

vpis na fakulteto

Lahko rečemo, hvala bogu, da imajo mladi možnost, da se lahko enkrat prepišejo na drugo fakulteto, če jim izbrana ne bi odgovarjala. Kako pa vpis na fakulteto pravzaprav poteka? V spomladanskih dneh, se mora vsak dijak odločiti na katero fakulteto bi rad šel in kakšne so njegove tri izbire, nadaljnjega študija. Torej, si izbere tri študijske programe na kateri koli fakulteti in jih razporedi po lastni želji. Od najbolj zaželene, do najmanj. Nato pa se piše matura, to je nacionalni program za preverjanja znanja. Nekakšni zaključni izpiti na koncu srednje šole, preverjanje znanja. Matura in zaključni uspehi posameznega letnika, nam dajo število točk, ki nam nadaljnje pomagajo za vpis na fakulteto. Nekatere fakultete zahtevajo tudi uspešno zaključene sprejemne izpite. Na koncu se torej upoštevajo vsi te faktorji, za sprejem.

Glede na končno število točk se uvrstite na seznam, od najboljšega do najslabšega. Če imate premalo točk za prvi vpis, lahko sodelujete v drugem krogu sprejema na fakulteto ali pa se odločite za drugo izbiro fakultete, ki ste jo vpisali. Seveda pod pogojem, da ste tam zbrali dovolj točk za vpis na fakulteto. Ni dovolj, da ste pridni v zadnjem letniku srednje šole, če se želite vpisati na boljše fakultete. Za točke se je potrebno boriti že na začetku in seveda tudi maturo odpisati kar se da dobro. Pa srečno!

Velika noč se približuje

Velika noč se letos praznuje na 1. april. Ta je zaznamovan kot dan šal, zato bo praznovanje velike noči letos še bolj pestro. Po tradiciji je na veliki petek pred veliko nočno zapovedan strogi post, kar pomeni strogo odpovedovanje hrani. V soboto med mašo župnik ali pa kaplan blagoslovi hrano in nato jo v nedeljo zaužijemo za zajtrk.

Različne države praznujejo veliko noč na različne načine. Velika noč v Ameriki praznujejo na različne načine. Tam so mnogi ljudje opustili krščanske tradicije velike noči in so prevzeli bolj komercialne oziroma razvedrilne namene. Osredotočili so se na tradicijo skrivanja in iskanja svetlo obarvanih skuhanih jajc. V trgovinah pred veliko nočjo imajo na voljo razne okraske za jajca. Nekateri so nadomestili kurja jajca s čokoladnimi.

Med iskanjem velikonočnih jajc otroci zbirajo svoja jajca v košaricah in tisti, ki najde največ jajc zmaga. Velika noč se je bolj spremenila iz praznovanja Jezusovega vnebovzetja v praznovanje velikonočnega zajca. Velikonočni zajec je postal velik simbol velike noči in nekateri mediji kar popolnoma izpustijo krščanske namene velike noči. To je zato, da bi bili videti bolj inkluzivni za ostale vere, ki se tudi hočejo udeležiti dejavnosti, vendar pa ne verjamejo v krščansko vero.

velika noč

Pogosto so pred tem dnevom v trgovinah na voljo vnaprej sestavljene košare. Mnoge trgovine imajo veliko razprodajo čokoladnih in različnih drugih dobrot. Na blagoslovljenje se v Sloveniji pripravimo tako, da košaro napolnimo z različnimi velikonočnimi dobrotami, kot so potica, šunka, pirhi, hren in hlebec kruha.

Ljudje se običajno na veliko soboto ob dvanajsti uri zberejo v cerkvi na blagoslovljenje. Velika noč predstavlja zelo pomemben del celotne krščanske vere ne glede na običaje. V nekaterih manjših mestih imajo blagoslovljenje v glavni cerkvi oziroma po različnih kapelicah po vaseh. Blagoslovljenje poteka tako, da ima župnik ali pa kaplan krajšo mašo, ki obsega različne pridige za veliko noč.

Nato mu ministranti pomagajo z dejanskim blagoslovljenjem. To opravi tako, da uporabi poseben železni pripomoček, ki razprši krščeno vodo po vseh velikonočnih košarah ter po vernikih, ki se udeležijo maše. Po opravljeni maši običajno udeleženi dobijo posebne podobice, ki imajo na sprednji strani sliko Marije ali Jezusa, na zadnji strani pa pridigo ali manjši odlomek, ki ima povezavo z veliko nočjo.

Največkrat se velika noč praznuje v mesecu aprilu, lahko pa se praznuje na koncu marca ali pa začetku maja, vendar to je v izrednih primerih. Sicer naj bi se praznovala na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni, vendar to ni vedno popolnoma natančno glede na dejanski čas polne lune. Do zamika pogosto pride tudi med Rimskokatoliško in Pravoslavno Cerkvijo, ker uporabljajo drugačno formulo za izračun datuma. Glavni namen praznika je druženje družine in priprava velikonočne košare.